Umetnost in znanost uporabniške izkušnje (UX oblikovanje)

Pri oblikovanju uporabniške izkušnje (UX) ne gre le za estetiko in funkcionalnost, temveč za kreiranje smiselnih interakcij, ki z uporabniki resonirajo na globoki ravni. Gre za razumevanje njihovih potreb, želja in frustracij ter ustvarjanje rešitev, ki ne le izpolnjujejo te potrebe, temveč presegajo njihova pričakovanja.

Odkrili bomo znanstveni pristop, s katerim sprejemamo na dokazih temelječe oblikovalske odločitve, nato pa raziskali faze procesa oblikovalskega razmišljanja (Design thinking), ki omogoča uspešno oblikovanje uporabniške izkušnje. Delili bomo praktične vpoglede za oblikovalce, podjetnike in vse, ki jih zanima ustvarjanje izjemnih izdelkov in storitev.

Od ideje do produkta do srečnega uporabnika

Uresničitev ideje zahteva več kot le ustvarjalnost. Potrebno je skrbno načrtovanje, natančna izvedba in globoko razumevanje uporabnikovih potreb in želja. Čeprav se pogosto uporabljata izmenično, zasnova uporabniškega vmesnika (UI- user interface) ni enaka zasnovi uporabniške izkušnje (UX- user experience). 

UI se nanaša na uporabniški vmesnik izdelka in se ukvarja z vsemi vizualnimi in interaktivnimi elementi produkta- od tipografije, barvnih palet in ikon do animacij in navigacijskih točk (kot so gumbi in drsniki). UX se osredotoča na uporabnikovo pot do rešitve problema. Skratka, UX je tisto, kar uporabnik doživi, ​​UI pa tisto, kar uporabnik vidi.

UX in uporabniški vmesnik gresta z roko v roki, zasnova vmesnika izdelka pa močno vpliva na celotno uporabniško izkušnjo. Konceptualno se razlikujeta, vendar se med procesom oblikovanja dopolnjujeta, da ustvarita učinkovit in uspešen izdelek. 

UX Design: znanstvena metoda

Pri oblikovanju uporabniške izkušnje uporabljamo proces imenovan Design thinking (oblikovalsko razmišljanje) – tj. ideologija, pri kateri pristopamo k vsakemu problemu na način, ki se v celoti osredotoča na uporabnika in njegove potrebe. V praksi se ta ideologija pri oblikovanju našega izdelka izrazi v petih korakih:

Stopnje “design thinking” procesa

Empatija služi razumevanju uporabnikovih želja in potreb ter okolja ali konteksta, v katerem bodo izkusili vaš dizajn. To razumevanje lahko dosežemo z anketami, intervjuji in opazovanjem. Oddaljite se od svojih domnev in ugibanj ter pustite, da ugotovitve raziskav narekujejo vaše odločitve.

Na stopnji definiranja analiziramo izsledke raziskav iz faze empatije in ugotovimo, katere težave uporabnikov je najpomembnejše rešiti in zakaj. To nas bo vodilo k jasnemu cilju oblikovanja izdelka. 

Natančno definiramo stvari, kot so:

1. Izjava o problemu (Problem statement), ki določa točno kateri problem rešuje naš izdelek

2. Uporabniška zgodba (User story) se osredotoča na zelo določenega uporabnika (persono) in na to, kako se rešitev preslika na različne elemente problema z vidika tega uporabnika

3. Vrednostna ponudba (Value proposition) je povzetek faktorjev, zaradi katerih bi uporabnik uporabil naš izdelek ali storitev namesto konkurenčnega

Izjava o problemu in uporabniška zgodba za aplikacijo za sprehajanje psov

Vrednostna ponudba za aplikacijo za sprehajanje psov

Na stopnji ideacije pripravimo več idejnih zasnov, ki bi lahko ustrezale pri reševanju težave uporabnika. “Brainstorming” seanse lahko vključujejo člane ekipe iz različnih oddelkov in morajo ostati območja brez presoje: ne razmišljajte o tem, ali je ideja dobra ali slaba, pripravite čim več rešitev. 

Po tem analizirajte svoje možne rešitve in se začnite odločati, katere so najbolj primerne za prototip. Lahko se vrnete k uporabniškim ali konkurenčnim raziskavam, ki vam bodo pomagale strniti vaše zamisli, lahko pa tudi ustvarite uporabniške tokove, da grafično ponazorite interakcijo uporabnika z vašo rešitvijo.

Naslednja faza je izdelava prototipov. Izdelajte začetni model izdelka, ki prikazuje njegovo funkcionalnost in ga je mogoče uporabiti za testiranje. Izdelava prototipov in testiranje sta medsebojno povezana, kar pomeni, da boste svoje modele testirali na vsaki stopnji razvoja prototipa, namesto da bi čakali na testiranje, dokler delujoči prototip ni končan.

Tukaj je nekaj primerov, kako lahko testiramo koncepte, ki stojijo za našimi zasnovami:

• Uporabnikom predstavite preprosto skico, žični okvir (wireframe) ali zemljevid spletnega mesta (sitemap)

• Naredite podroben načrt na papirju (prototip nizke ločljivosti) in opravite testiranje

• Ponovite načrt v delujoč interaktivni model z uporabo programske opreme (prototip visoke ločljivosti) in testirajte

• Ustvarite različne prototipe in jih hkrati testirajte ali

• Testirajte prototip na več platformah, kot so prenosniki, tablice in pametni telefoni

Cilj testiranja prototipov je nenehno izpopolnjevanja prototipa do točke, kjer lahko pridobite vpogled v to, ali je dizajn za vaš izdelek ali storitev enostaven za uporabo in ali rešuje uporabnikovo težavo. Na neki točki boste dokončali prototip in ga nato posredovali razvijalcem, ki bodo vaš dizajn spremenili v funkcionalen produkt.

Zaključki

Spoznali smo, da je proces oblikovanja uporabniške izkušnje prepleten sistem, kjer se združujejo uporabniku- specifični dejavniki ter vložki vseh deležnikov vpletenih v proces ustvarjanja produkta. Empatija in opazovanje sta ključnega pomena, če želimo razumeti tegobe našega uporabnika in definirati problem v obliki jasne uporabniške zgodbe. Potrebno je tesno sodelovanje s člani skupine, da zožamo nabor idej in tiste najboljše spremenimo v popolnoma delujoč prototip.