Dostopnost – Naj naše rešitve pomagajo vsem

Digitalna dostopnost je ena izmed ključnih stvari, h kateri stremimo pri razvoju naših produktov. Prizadevamo si, da bi naše rešitve lahko enakovredno uporabljali vsi, ne glede na to, če se v svojem življenju srečujejo z oviranostmi. Poznamo različne oblike oviranosti. Lahko so senzorične, motorične ali pa kognitivne. Oviranosti so lahko trajne, začasne ali pa situacijske.

Vedno ko govorimo o dostopnosti, moramo razumeti, da sploh ni nujno, da ima oseba status invalida, da se z oviranostjo srečuje. Gre za zelo različne skupine uporabnikov z različnimi potrebami po prilagoditvah.

Oblike oviranosti

Microsoft izpostavlja, da oviranost ni le telesna omejitev, temveč neskladje človeških interakcij.¹ Za zagotavljanje dostopnosti moramo v prvi vrsti razumeti, komu vse želimo pomagati.

Tukaj ločimo več skupin uporabnikov:

Zakaj je dostopnost pomembna?

Po evropskih ocenah ima kar 10-15% oseb določeno obliko oviranosti. Pri tem približno 20% starejših sploh ni zajetih. V Sloveniji se z oviranostmi srečuje 13,1% oseb.² Ob pogledu na številke je jasno, da gre za zajeten delež uporabnikov, ki jim lahko z dostopnostjo olajšamo delo.

Naša filozofija: brez vtičnikov, od temeljev naprej

Vsak projekt dostopne spletne rešitve se pri nas začne z naročnikom. Skupaj določimo cilje, obseg dela in časovnico. Glede na projekt izvedemo tudi presojo, v kolikšni meri je dosedanja rešitev dostopna in ali jo je smotrno prenoviti ali začeti znova. Takšna analiza zagotavlja, da je izhodišče trdno, projekt pa od začetka usmerjen k uporabnikom ter enostavnemu vzdrževanju in skalabilnosti v prihodnosti.

Pogosto naletimo na zmotno prepričanje, da je za zagotavljanje dostopnosti dovolj vtičnik. V resnici to rešuje le površinske težave, večina ključnih ovir pa nastane že pri oblikovanju in razvoju – tam, kjer vtičniki nimajo moči. V našem podjetju dostopnost gradimo od temeljev naprej. To pomeni, da je vgrajena že v fazi načrtovanja, oblikovanja in kodiranja, ne šele na koncu kot nek dodatek. S tem učinkovito zmanjšamo tehnični dolg, ki bi nastal, če tega ne bi upoštevali.

Od zasnove do dostopne rešitve

V razvoju dostopnih spletnih rešitev sodelujemo vsi – oblikovalci, razvijalci, testerji, upravljalci in odločevalci.

Načrtovanje in oblikovanje

Po raziskavah društva A11y lahko kar 67% težav vezanih na dostopnost izvira iz oblikovanja.³ To sega od izbire tipografije, prek upoštevanja kontrastnih razmerij, oblikovanja funkcionalnosti na način, da jo lahko upravljamo zgolj s tipkovnico. Zavedati se moramo tudi vidikov dostopnosti, vezanih na multimedijsko vsebino, določitev alternativnih besedil, razmejitev vsebine tako, da lahko uporabnik z bralnikom hitro in učinkovito upravlja spletno rešitev. V mislih moramo imeti odzivnost vsebine na različnih povečavah, fokusna stanja vsebine ter na sploh, kako optimalno strukturirati vsebino.

Razvoj in testiranje

V fazi razvoja bo razvijalec vse te vidike podprl in prilagodil za upravljanje s tipkovnico ali bralnikom zaslona. Produkt skrbno potestiramo, odpravimo morebitne napake ter ga predamo končnim upravljalcem.

Upravljanje in vstavljanje vsebin

Ko je ta del pripravljen, sledi izobraževanje upravljalcev. Ti bodo vnašali končno vsebino in dolgoročno skrbeli za točnost alternativnih besedil, jasnost povezav ter razumljivost pripravljenih besedil in podobno.

Pomembno je, da vsi deležniki razumejo, kdaj mora imeti element alternativno besedilo in kdaj ga je bolje pred bralniki skriti, da uporabnik sliši samo vsebino, ki je zanj resnično pomembna. Enako velja za transparentnost, kjer mora končni uporabnik vedeti, kam ga bo povezava vodila, tudi če nima celotnega konteksta.

S skupnimi močmi lahko ustvarimo produkte, ki so dostopni in prijazni za vse, hkrati pa skalabilni in dolgoročno ne prinašajo tehničnega dolga z visokimi stroški vzdrževanja.

Standardi in zakonski vidiki digitalne dostopnosti

Na področju digitalne dostopnosti hkrati velja več standardov, ki so zakonsko obvezujoči. Sem sodijo standard WCAG, evropski standard SIST EN 301 549 (EN 301  549 – Harmonised European standard o dostopnosti) ter ZDSMA na ravni slovenske zakonodaje.

Na ravni AA teh standardov so zakonsko obvezani k izpolnjevanju:⁴

• organi RS;
• organi samoupravnih lokalnih skupnosti;
• druge osebe javnega prava.⁵

Prepričani smo, da je na področju dostopnosti dobro delati, tudi če k temu nismo neposredno zavezani.

Zahteve na področju ZDSMA (5. člen):

• ZAZNAVNOST – vsebina mora biti podana tako, da jo uporabniki lahko zaznajo.
• OPERABILNOST – uporabniški vmesniki morajo omogočati interakcije, ki jih uporabniki lahko izvedejo.
• RAZUMLJIVOST – vsebina in uporabniški vmesniki morajo biti za uporabnike razumljivi.
• ROBUSTNOST – z razvojem tehnologij in uporabniških vmesnikov morajo ostati vsebine dostopne.

Izjava o dostopnosti (7. člen)

Izjava o dostopnosti je ključen dokument na področju dostopnosti in mora biti sestavni del vseh naših digitalnih produktov. Zavezanec mora izjavo o dostopnosti izdelati podrobno, izčrpno in jasno ter jo redno posodabljati – najmanj enkrat letno.

Izjava o dostopnosti mora vsebovati:

• pojasnilo o tistih delih vsebine, ki niso dostopni, o razlogih za takšno nedostopnost ter navedbo nadomestnih možnosti;
• opis mehanizma za zagotavljanje povratnih informacij iz 8. člena tega zakona in povezavo nanj;
• informacije o inšpekcijskem nadzoru iz 10. člena tega zakona in povezavo na spletno stran pristojnega nadzornega organa.

Dostopnost za prijaznejši jutri

Dostopnost ni nekaj oddaljenega – z njo se srečujemo vsi, vsak dan. Ko se nam izprazni baterija na telefonu in potrebujemo večji kontrast. Ko naši starši cenijo velike gumbe na zaslonu. Ali ko si zlomimo roko in ugotovimo, kako dragoceno je upravljanje prek tipkovnice. To je realnost, s katero se osebe z oviranostmi srečujejo čisto vsak dan. Uporabniške skupine so zelo različne in prav tako njihove potrebe.

Že majhne prilagoditve lahko naredijo ogromno razliko – za osebe z oviranostmi pa tudi za vse druge uporabnike. Ključ do dostopnosti sta empatija in razumevanje, kako nekomu olajšati uporabniško izkušnjo.

V Solve-Xu dostopnost razumemo kot priložnost, ne breme. Skupaj z naročniki ustvarjamo digitalne produkte, za katere se trudimo, da bi bili čim bolj dostopni, skalabilni in bi uporabnikom omogočali dobro uporabniško izkušnjo.

¹ Inclusive 101 Guidebook, stran 12, https://inclusive.microsoft.design/tools-and-activities/Inclusive101Guidebook.pdf

² Predstavitev konference Priložnosti in obveze digitalne dostopnosti, stran 12, https://digitalnadostopnost.si/gradiva/240409_PODD_Predstavitev_Objava.pdf

³ Predstavitev konference Priložnosti in obveze digitalne dostopnosti, stran 26, https://digitalnadostopnost.si/gradiva/240409_PODD_Predstavitev_Objava.pdf

⁴ Predstavitev konference Priložnosti in obveze digitalne dostopnosti, stran 41, https://digitalnadostopnost.si/gradiva/240409_PODD_Predstavitev_Objava.pdf

⁵ Definicija druge osebe javnega prava je opredeljena v tretjem odstavku 9. člena Zakona o javnem naročanju in določa, da mora biti oseba javnega prava ustanovljena s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, pri čemer se šteje, da gre za industrijsko ali poslovno naravo, če subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, izvaja gospodarske dejavnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom, je pravna oseba in jo v več kot 50 odstotkih financirajo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.